Zakaj električno kolo?

Zato, ker nam prihrani čas. Res je, da je denar osnovna potreba, ki jo danes potrebuješ praktično za vse. Ampak denar se da nekako zaslužiti, izgubljen čas pa nikoli ne dobiš nazaj.

Ker ponavadi delam 5 ali 6 dni na teden, od doma grem nekaj čez sedem zjutraj, če imam srečo pa se vrnem tik pred pol sedmo zvečer, mi časa za kolesarjenje res ne preostane na pretek.

Tako imam ustaljeno rutino, da grem vsak delovni dan okrog enajstih za eno uro vmes na kolo. Itak mi pripada, če delam po 10 ur na dan ne? 🙂

Takrat hitro skočim na kakšen lokalni hrib, ponavadi je to Sv. Planina nad Trbovljami, nato pa po lokalnih trailih navzdol. Za pot navzgor potrebujem okrog 35 minut, navzdol pa odvisno od traila.

Sem pa načeloma nazaj v službi v roku ene uro, stuširan in pripravljen za delo naprej.

Ne le to, da si vmes zbistrim glavo in se ponavadi vrnem z novimi idejami, opravil pa sem tudi rekreacijo za tisti dan. Navzgor seveda gonim le v Turbo, ampak dajem vse od sebe. Saj bi lahko tudi v Eco, ampak kot sem že omenil, pomemben mi je čas. Navzgor pridem čisto enako utrujen, saj ponavadi izberem tudi bolj zahteven teren, ki ga z ‘analognim’ kolesom nikakor ne bi mogel prekolesariti.

Navzdol se z električnim kolesom lahko pelješ skoraj enako hitro kot z navadnim, par sekund počasneje mi ne igra vloge, itak sem jih nadoknadil navzgor. Je pa res, da zahteva malce več privajanja v zavojih, pri zaviranju in na skokih. Ampak nič takega, kar se v 14 dneh ne navadiš.

Po celem tednu kolesarjenja, sem že vseeno konkretno utrujen, pa je tu še vikend in se moram posvetiti še mojima fantoma, starosti 5 in 8 let. Oba rada kolesarita, ker pa smo doma v hribih je kamorkoli gremo klanec. Za začetek ali pa za konec.

Tu pride prav TRAX MTB ali kaj podobnega. S partnerico priveževa vsak enega in gremo. Tudi tako morata poganjati, je pa vse veliko bolj enostavno. Z navadnim kolesom bi jih potegnil ravno 10 m, tako pa kamor hočeta, kjer pa večji užitek naredi še spust. S starejšim že hodiva na traile in brez problema narediva par vzponov in spustov, mlajšega pa pričnem na traile navajti letos.

Ampak vse to gre le s pomočjo električnega kolesa.

In tako je še lahko rečem, električno kolo ti da čas. Čas zase in čas z družino.

Najbolj pogost izgovori pri strankah so (karikiram kar je v oklepajih) :

Ne potrebujem elektriko, lahko še vedno poganjam ( itak, greš celo enkrat na teden)
To je potuha ( ja, to je kot motor, mi kar dodamo plin)
So pretežki (res je, ima 3 kilograme več kot tvoje 20 let staro kolo in se pri tvojih 100 kg res opazijo)
Bom počakal da se pocenijo (res so časi, ko se stvari kar cenijo)
Sem probal in to ni to (odlično opažaš, da si to spoznal v 100 m po ravnem)

Vsaki stranki ponavadi rečem, prej ko boš kupil električno kolo, prej boš pričel uživati. In to lahko vsak dan, saj ti ne bodo noge odpadle po vsaki turi. Prej rit, ko boš toliko na kolesu… 🙂

Povzetek – električno kolo ti pričara nasmeh.

Če pa ne verjamete, pa poglejte ljudi, ki poganjajo električno kolo v klanec v obraz. Vsak je nasmejan. 🙂

Napisal: Jure Saviozzi